Ana səhifə

Francoska revolucija vladar Francije: ludvik XIV. 3 stanovi stan -> duhovšČina


Yüklə 27.96 Kb.
tarix07.05.2016
ölçüsü27.96 Kb.

Francoska revolucija





  • vladar Francije: LUDVIK XIV.

  • 3 stanovi

1.) 1. stan -> DUHOVŠČINA





  • 120 000

  • privilegiran stan – ne plačujejo davkov, imajo politične pravice

  • denar dobivajo od dajatev (desetina)

  • cerkev je eden največjih fevdalcev, zemljo dajejo v zakup in pobirajo najemnino

  • deli se na dve veji: DUHOVŠČINA


VIŠJA DUHOVŠČINA NIŽJA DUHOVŠČINA
2.) 2. stan -> PLEMSTVO





  • 350 000, oz. 2,5% prebivalstva Francije

  • privilegiran stan – ne plačujejo davkov

  • počasi plemstvo izgublja na pomenu (plemiški naziv se lahko tudi kupi)

  • konec 18. stol. se deli na: PLEMSTVO




DVORNO PLEMSTVO PODEŽELSKO PLEMSTVO

3.) 3. STAN





  • 25 mio

  • Deli se na: 3. STAN



MESTNO PREBIVALSTVO PODEŽELSKO PREBIVALSTVO



Razdvojenost znotraj posameznih stanov kaže na KRIZO FEVDALNEGA REDA.

KRIZA MONARHIJE




  • Leta 1614 Ludvik XIV. zadnjič skliče stanove, po tem vlada sam

  • Ludvik XV. – podeduje razpadlo državo

  • Ludvik XVI. + Marija Antonieta (hči Marije Terezije) - vladavina: 1774 – 1789




    • finančni minister NECKER


    • JACQUES TURGOT


    • CALLONE



  • Država je rinila v bankrot

  • V obtoku je bilo 2,5 mil liber, dolg države pa je znašal 5 mil liber

  • Francija izgubila tudi ogromno kolonij, s tem pa tudi prihodkov

  • Ludvik XVI. razglasi bankrot države (l. 1789, 24. januar – sklic stanov)

VZROKI ZA REVOLUCIJO


  1. ABSOLUTISTIČNO – STANOVSKA DRŽAVA

  2. GOSPODARSKA KRIZA
    l. 1786 – Francija podpiše trgovko pogodbo z Anglijo, to pa pomeni vdor angleškega industrijskega blaga na francoski trg –> brezposelnost

  3. FINANČNA KRIZA
    ... Ludvik XIV., XV., XVI., itd. ...
    ... fevdalna reakcija prepreči finančne reforme ...
    ... bankrot ...

  4. SLABE LETINE

Leta 1789 Ludvik XVI. skliče državne stanove prvič po letu 1614.

POTEK REVOLUCIJE

VOLILNI BOJ


5. maj 1789 – 1. seja stanovske skupščine
9. julij 1789NARODNA SKUPŠČINA (3.stan)

  • 3. stan razglasi, da predstavlja večino francoskega naroda

  • Odpravljena fevdalna delitev na stanove

  • Zahteva po ustavi

  • Davki se lahko pobirajo le z njihovo odobritvijo

Kralj Ludvik XVI. zavrne sklepe Narodne Skupščine in v Parizu začne zbirati vojsko (vodi dvojno politiko)


14. julij 1789napad na BASTILIJO (simbol za upor in padec absolutizma)

  • Bastilija je bila jetnišnica za politične nasprotnike

  • Padec absolutizma

  •  revolucija na ulicah, ostalih mestih, vstaje na podeželju, požigi gradov, itd.


4. oz. 5. avgust 1789SPREJETJE ZAKONOV (Narodna skupščina)

Cilj: normalizacija stanja v državi



  • Zakon o odpravi fevdalnega sistema

  • Davčna enakost – višina davkov je odvisna od višine dohodka

  • Kmet lahko dobi zemljo, če jo kupi

  • Tlačanske obveznosti, osebna odvisnost in druge služnosti se odpravijo brez odškodnin

  • Enakost pred zakonom (+ innocent until proven guilty)

  • Nacionalizacija cerkvene lastnine

  • Prepovedano stavkanje in združevanje

  • Uvedena civilna poroka (razveze dovoljene)

  • Podržavljeno šolstvo

  • Odpravljeno dedno plemstvo in plemiški nazivi


26. avgust 1789DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------




1. FAZA REVOLUCIJE (14. 7. 1789 – 3. 9. 1791) 3. sept. 1791= prva ustava

  • Konča se zgledovanje po Ameriki


2. FAZA REVOLUCIJE (3. 9. 1791 – 20. 9. 1792)

  • Sprejetje ustave -> kralj je moral priseči ustavo in se s tem odpovedati absolutistični državi

  • Notranja organizacija -> upravna delitev na 81 departmajev

  • Izvolitev nove zakonodajne skupščine s cenzusom volilne pravice (moški nad 21 let)


3. FAZA REVOLUCIJE



  • Glavni nasprotniki Jakobincev so bili ŽIRONDISTI, pripadniki bogate buržoazije

  • Značilnosti jakobinske nadvlade: strahovlada, usmrtitve pod giljotino, politično nasilje

  • Kjučni človek Jakobincev je MAXIMILLIAN ROBESPIERRE

  • Giljotina je delovala vsak dan, tudi večkrat na dan, kar je privedlo do razdora med jakobinskimi vrstami, saj se mnogi s tem niso strinjali => KONEC JAKOBINSKE DIKTATURE

  • Nekateri so bili za ZAKLJUČITEV REVOLUCIJE, drugi pa so si želeli NADALJEVANJA REVOLUCIJE, saj so hoteli Francijo pripeljati do socialistične republike.

Ukrepi:


  • Vladanje se vse bolj usmerja v socialistične vode

  • Cerkvena poroka je brez veljave, priznana je le civilna poroka

  • Duhovniki postanejo državni uradniki

  • Vsi, ki pobegnejo iz FRA zaradi strahu pred revolucijo so EMIGRANTI, njihove posesti odvzame država

  • Od leta 1794 do leta 1804 imajo REVOLUCIONARNI KOLEDAR – 1. dan je 14. 7. 1789, leto je razdeljeno na 4x po 3 mesece – po letnih časih

  • Splošna vojaška obveznost

Z obglavljenjem Robespierrea je konec Jakobinske diktature.



4. FAZA REVOLUCIJE (1795 – 1799)


  • Zaključevanje revolucije

  • Oblast so prevzeli ŽIRONDISTI (revolucijo so želeli zaključiti že leta 1792)

  • Oblast so prevzeli s pomočjo vojske

  • VOJSKA dobiva strahovit pomen (l. 1791 – l. 1815 vojska = ključni dejavnik fra. zunanje politike)

  • 1792 – KOALICIJSKE VOJNE (7) ---- Napoleon

  • l. 1799 – Napoleon izvede DRŽAVNI UDAR s pomočjo iste vojske, ki je na oblast pomagala žirondistom

  • ukaz, da se revolucija zaključi (tako se konča prva od treh francoskih revolucij)

/Koalicija je zveza držav, ki so se bojevale združeno proti Franciji – proti revoluciji. Govorice, da revolucija ne prinaša nič dobrega, da se je treba boriti proti njej, so podpihovali EMIGRANTI/


1794


1792

1791 1795


1789 1799

1815
1804

Na koncu smo zopet na istem, kot smo bili na začetku. Edina pridobitev francoske revolucije je pravzaprav ODPRAVA FEVDALIZMA.



Naši kraji v času Fr. revolucije in N.:
Fr. vojska 1797 prvič pri nas, drugič 1805-Avstr. izgubi, potem 1809-Ilirske province, pred njimi mirovni sporazum v Schönbrummu; ljudje nezadovoljni-visoki davki, nabiranje vojakov, vzdrževanje vojske, ni odprave fevd.; gosp. slabi, trgovina propada zaradi zapore; nekateri izobraženci za Fr. (Vodnik), večja vloga Slo. v javnem življenju, v šolah; ustanovljena univerza v Lj. (1810), traja 2-3 leta; modernizacija uprave in sodstva, Napoleonov zakonik-enakost pred zakonom, omejena moč fevd.; Fr. zapustijo province 1813, ostanejo dol. reforme (uprava in sodstvo); formalno ostaja združeno kot kraljestvo; pomen Ilir.: narodna zavest, misel programa Zedinjene Slo.;


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©anasahife.org 2016
rəhbərliyinə müraciət