Ana səhifə

Doktorska {kola na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij“ Skopje Primum non nocere


Yüklə 16.59 Kb.
tarix09.05.2016
ölçüsü16.59 Kb.
Doktorska {kola na Univerzitetot

Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje



Primum non nocere

Dali svetot }e zaboravi?



do izrabotila

Prof.d-r M. Spiroski as.d-r Marija Dimzova

Klini~ka medicina

e- mail: marijadimzova@hotmail.com

Za vreme na Vtorata Svetska Vojna, napraveni se nepoimlivi zlostorstva vrz nevini lu|e od strana na nacistite. Nekoi od ovie zlodela bile samo ~ista egzekucija, dodeka vo drugi slu~i pretstavuvale bavna, izma~uva~ka agonija vr{ena na sekojdnevna baza vo nacisti~kite kampovi, okarakterizirani kako medicinski istra`uvawa. Duri i samoto ~itawe na bazite na podatoci koi postojat za zlodelata {to nacistite gi vr{ele vo koncentracionite kampovi , prekrieni so prevezot na “medicinski ispituvawa” me e`i od svireposta na istite, polna so neveruvawe kon krvo`ednosta i nehumanosta na onie koi gi vr{ele ovie izma~uvawa, a koi toga{ se narekuvale doktori, onie koi svoevremeno ja polagale Hipokratovata zakletva…So maka i te{kotija gi ~itav opi{anite zlodela, edvaj sovladuvaj}i go nagonot na gadewe, a istovremeno memorijata mi reproducira sliki na odamna videnite vizuelni zapisi od dokumentarnite filmovi za logorite na smrtta-Au{vic, Dahau, Buhenvald i Saksenhausen … Te{ko e da se poveruva vo izvitoperenosta na eden ~ove~ki um, koj mo`e da najde preku 30 na~ini na izma~uvawa, da gi prekrsti vo eksperiment, a ona {to e u{te polo{o {to nekoi od tie lu|e koi u~estvuvale vo sproveduvawe na eksperimentite, po odle`uvawe na kaznata im bilo ovozmo`eno vo postnacisti~ka Germanija da prodol`at da prakticiraat medicina.

Eksperimentite na nacistite se generalno podeleni vo tri kategorii:

1.Medicinsko-voeni ispituvawa - ispituvawa so zamrznuvawe; eksperimenti so visoka nadmorska viso~ina; eksperimenti so solena voda; eksperimenti so sulfonamidi; so tuberkuloza; malarija…

2. razli~ni, ad hoc eksperimenti- eksperimenti so otrovi (fozgen, cijanid…), eksperimenti vr{eni na rani,

3. Rasisti~ki motivirani eksperimenti -ve{ta~ka inseminacija; eksperimenti so sterilizacija, eksperimenti vr{eni vrz bliznaci, kolekcionirawe na koski od evrejski skeleti i mnogu drugi.



Za site ovie isleduvawa, zaedni~ki se izma~uvawata, gladuvaweto, svireposta, ubistvoto, neverovatnoto patewe, mutilaciite, nehumanosta...

Edno od osnovnite kontraverzi deneska, posle periodot vo tek na koj tolku mnogu nevini lu|e bile zbri{ani od liceto na zemjata, bez da dadat nivna soglasnost za ispituvawata vr{eni vrz niv, e dali da se upotrebat dobienite podatoci od tie ispituvawa za podobruvawe na medicinskoto znaewe vo odredeni poliwa, kade nedostigaat relevantni podatoci. Postojat mnogu argumenti protiv i za koristeweto na dobienite podatoci. Ne samo {to vaka dobienite podatoci se pod lupa na etikata, no isto taka i nivnata validnost e pod znak na pra{awe. Mnogu istra`uva~i smetaat deka podatocite , bilo koi podatoci se neutralni, deka tie ne mo`at da bidat lo{i ili dobri, taka da spored niv ne postoi pri~ina zo{to tie podatoci da ne se upotrebat vo medicinska smisla. Podatocite, sami po sebe ne go napravile eksperimentiraweto, tie se samo negov proizvod. Istra`uva~ite koi se pro upotreba na dobienite podatoci, smetaat deka duri bi bilo i neeti~no da ne se upotrebat informaciite za spasuvawe na ne~ij drug `ivot, argumentiraj}i deka na toj na~in `rtvata na milionite nema da bide zaludna, i deka ne{to dobro bi proizleglo od tolku mnogu lo{o. No mnogu drugi ne se soglasuvaat so ovoj na~in na razmisluvawe, uka`uvaj}i na neeti~kiot na~in na koj se dobieni ovie podatoci, nivnata validnost, na~inot na bele`ewe na podatocite, i deka so samoto objavuvawe na vaka dobienite podatoci bi zna~elo promovirawe na neeti~ka medicina. Mnogumina smetaat deka bele`eweto na podatocite ne bilo napraveno pravilno, deka vo najmala raka bilo manipulirano so dobienite rezultati, i deka podatocite dobieni od ispituvanata grupa ne pretstavuvaat pravilna reprezentacija na aktuelnata populacija. Ne treba da se zaboravi deka eksperimentite bile vr{eni na pothraneti, bolni zatvorenici so mnogu mala distribucija , ako i voop{to go imalo na potko`no masno tkivo, a mnogu ~esto i vrz deca, so nedovolno razvien imunolo{ki sistem. Te{ko e da se poveruva deka fiziolo{kite odgovori na izma~uvanite `rtvi se sli~ni na odgovorot {to grupa na ispitanici bi go imala vo eksperiment postaven vo normalni uslovi. Ne treba ni da se potceni faktot deka nacisti~kite doktori imale silen politi~ki motiv da ja poka`at superiornosta na arievskata rasa, odnosno inferiornosta na ostanatite trudej}i se da go potvrdat toa preku dobienite “medicinski soznanija” Ne pomalo e pra{aweto za obrazovanieto na samite doktori, pri {to pove}eto od tie koi gi vr{ele eksperimentite ne bile specijalisti za oblasta vo koja gi vr{ele istite. Isto taka, za eksperimentot da bide izveden pravilno treba da bide povtoren. U`asnite eksperimenti koi gi vr{ele nacistite se re~isi nevozmo`ni da se repliciraat, posebno mentalnata sostojba vo koja bile pacientite. Eti~kiot pristap za upotreba na dobienite podatoci e edno od najte{kite pra{awa. Postojat barem tri glavni argumenti koi uka`uvaat na toa deka podatocite se neeti~ki i deka kako takvi ne smeat ponatamu da se upotrebat. Kako prvo metodite so koi se dobieni podatocite se neti~ki bidej}i vklu~uvaat izma~uvawe, ubistvo i nevini lu|e. Bez razlika za koj eksperiment stanuva zbor, dali za eksperimentot so ladna voda, infektivnite bolesti, otrovite, ve{ta~kata inseminacija, ili sterilizacija, `rtvite umirale so spora, agonizira~ka smrt. Vaka dobienite podatoci ne trrba da se upotrebat samo zatoa {to za da se dojde do tie podatoci lu|eto umirale poradi toj eksperiment. Ona {to e krucijalno e deka `rtvite ne dale nivna soglasnot eksperimentot da se vr{i , bili prinudeni ili vo najmal raka izla`ani so nespodeluvawe na informacii za sprovedeniot eksperiment, no i ishodot od takviot eksperiment e smrt. Sekoj eksperiment koj zavr{uva na vakov na~in ne smee da se upotrebuva. Kako vtoro, so eventualna upotreba na vaka dobienite podatoci se poddr`uva i se pottiknuva vakov na~in na odnesuvawe. So toa se postavuva ponatamo{na {ema za sproveduvawe na neeti~ki studii. Kako posledno, “nau~nicite” koi gi vr{ele ovie ispituvawa bile neeti~ni i so samoto toa, dobienite informacii treba da se ignoriraat. Celata na sobirawe na podatoci ne bila inspirirana od postavena nau~na hipoteza i istra`uvawe, tuku bila inspirirana i administrirana preku ideologijata na rasizam i genocid. Nacisti~kite eksperimenti mo`at da se kategoriziraat kako "pseudo nauka" so ogled deka nacistite ja pomestile granicata pome|u nauka i sadizam.

I pokraj seto ka`ano, seto ona dokumentirano preku svedo{tvata na pre`ivanite, preku kaznite vrz onie koi u~estuvale vo toj masiven genocid, izleguva deka kolektivnata memorija na svetot, na ~ove{tvoto voop{to, za izvr{enite zlodela slabee. Eden od mnogute vakvi primeri, no sepak najdrasti~en e onoj za sproveduvawe na placebo studiite na pacienti bolni so HIV/SIDA. Duri i samata institucija koja e formirana za za{tita na pravata na pacientite involvirani vo humani eksperimenti se soo~uva so taa dilema, za koristewe na placebo studiite za dobivawe na validni, izdr`ani podatoci. I tuka stanuva zbor za neza{titeni, siroma{ni, needucirani populacii koi nemaj}i drug izbor se odlu~uvaat za ona {to im se pru`a, bez da bidat zapoznaeni so nesakanite efketi od takvoto eksperimentirawe i bez da znaat za sopstvenite prava kako individui. Dali e potrebno tuka da se navedat primerite za studijata lamivudine/placebo vo odnos na transmisijata na HIV od majka/dete, primerot za lekuvawe na deca so meningitis vo Kano, Nigerija? No ona {to u{te pove}e me zaprepastuva, kako ~ovek pred se, a potoa i kako doktor i kako intelektualec, e deka, duri i deneska , vo 21-ot vek, ako pogore navedenite primeri mo`at da bidat smesteni vo sredinata na 20-ot vek , kako toa i ponatamu se dozvoluvaat propusti kako ovoj. Imeno , imav mo`nost da prisustuvam na Svetskiot Kongres za izu~uvawe na zaboluvawata na crniot drob, koj be{e odr`an vo noemvri, 2011 godina vo San Francisko, SAD.



Edni od najgolemite prezenteri na trudovi, kako pi{ani taka i oralni prezentacii po odnos na hepatitis B , bea kolegite od Kina. Me|u drugoto be{e prezentirana i edna petgodi{na studija izvedena za utvrduvawe na prognosti~kite faktori kaj majkata i hepatitis B infekcijata vo odnos na vertikalnata transmisija na hepatitis B na novoroden~eto. Studijata se sostoe{e od dve grupi: ednata sostavena od majki i novorodeni~iwa tretirani so hepatitis B imunoglobulin i vakcina, a drugata grupa od majki i novoroden~iwa tretirani so placebo! [to pove}e od toa da se ka`e? Na postavenoto pra{awe za eti~nosta na vaka kreiranite grupi na pacienti, kolegata nema{e odgovor!

Tenka e linijata me|u ona {to nie, kako doktori nau~nici sakame da go postigneme preku istra`uvawe so cel za op{to podobruvawe i pravata na individualcite. Sepak, jas bi se dr`ela do ona staroto, latinskoto Primum non nocere, i smetam deka dokolku site onie profesionalci koi se involivirani vo eksperimenti koi vklu~uvaat humani subjekti deka dokolku bi se dr`ele do ova pravilo, kako i pravilata navedeni vo Helsin{kata spogodba, bi ovozmo`ile da ima mnogu pomalku stradawe, a deka naukata sepak }e najde modus da napreduva, da se usovr{uva i da raboti za dobroto na site, bez kolateralni {teti.


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©anasahife.org 2016
rəhbərliyinə müraciət